Analiza sodbe št. 40153 iz leta 2024: Ničnost zaradi neprevajanja pri izročitvi

Nedavna sodba št. 40153, objavljena 30. oktobra 2024, s strani Vrhovnega kasacijskega sodišča, ponovno osvetljuje postopke izročitve in poudarja pomen jezikovnega razumevanja med pravnim postopkom. Zlasti je sodišče odločilo, da neprevajanje odredbe o odvzemu prostosti zoper osebo, ki se ji izroča in ne pozna italijanskega jezika, povzroči ničnost akta.

Kontekst sodbe

V obravnavanem primeru je bil obdolženec, B. R., v postopku izročitve v tujino, sodišče prve stopnje v Milanu pa je izdalo odredbo o odvzemu prostosti. Vendar ta odredba ni bila prevedena v jezik, ki bi ga obdolženec, ki ni govoril italijansko, razumel. Vrhovno kasacijsko sodišče je menilo, da je ta postopkovna napaka tako resna, da povzroči ničnost akta, s čimer je poudarilo pravico obdolženca do razumevanja ukrepov, ki se ga nanašajo.

Izročeni tujec, ki ne razume italijanskega jezika – Neprevajanje odredbe, s katero se odredi ukrep odvzema prostosti – Ničnost – Obstoj – Neveljavnost – Izključitev. V zvezi z izročitvijo v tujino, neprevajanje odredbe o uporabi ukrepa odvzema prostosti zoper izročenega tujca, ki ne pozna italijanskega jezika, povzroči njegovo ničnost, s posledično vrnitvijo postopka v stanje, v katerem je bil ničen akt opravljen, za prevajanje in ponovitev nadaljnjih aktov. (V obrazložitvi je sodišče pojasnilo, da v tem primeru ne pride do neveljavnosti prisilnega ukrepa, saj petdnevni rok za izvedbo zaslišanja iz člena 717, odstavek 1, kazenskega procesnega zakonika ni prekluziven).

Pravne posledice sodbe

Zadevna sodba izpostavlja nekatera temeljna pravna vprašanja, zlasti glede spoštovanja pravic obdolženca. Med ključnimi točkami izstopajo:

• Ničnost akta: Neprisotnost prevoda ne le povzroči ničnost akta, temveč zahteva tudi ponovitev zadevne postopkovne faze.
• Jezikovne pravice: Sodba ponovno potrjuje pravico posameznika do razumevanja pravnih ukrepov, ki se ga nanašajo, v skladu z načeli pravičnosti in pravice.
• Časovne omejitve: Sodišče je pojasnilo, da neprevajanje ne povzroči neveljavnosti ukrepa odvzema prostosti, s čimer je poudarilo, da zakonsko določeni roki niso vedno prekluzivni.

Zaključki

Sodba št. 40153 iz leta 2024 predstavlja pomemben korak naprej pri varovanju pravic obdolžencev v postopkih izročitve. Poudarja potrebo po zagotavljanju, da lahko vsaka oseba, vpletena v pravni postopek, v celoti razume odločitve, ki se jo nanašajo, ne glede na govorjeni jezik. Posledice te sodbe se ne omejujejo le na specifičen primer, temveč postavljajo širša vprašanja o pravičnosti in poštenosti pravnih postopkov v vse bolj globaliziranem kontekstu.